O KNJIŽNICI
Šolska knjižnica je enota vzgojno izobraževalnega zavoda ŠCV. Njeno poslanstvo je, s svojim gradivom ter delom in znanjem zaposlenih lajšati izobraževalni proces, tako dijakom in študentom kot zaposlenim na ŠCV.
Knjižnica ima obsežen knjižnični fond: 55.000 enot knjižničnega gradiva in 40 naslovov serijskih publikacij.
Prostori so v kletni etaži stavbe Gaudeamus. Površina knjižnice je … , k njej sodi tudi arhiv/skladišče za manj aktualno gradivo. Knjižnica ima 40 čitalniških mest in dva računalnika za uporabnike.
Gradivo je urejeno po UDK sistemu in je v prostem pristopu (uporabnik si lahko gradivo poišče sam).
Zgodovina knjižnice ŠCV
Zgodba knjižnice Šolskega centra Velenje se začne skupaj z zgodbo Šolskega centra, takrat imenovanega Industrijska rudarska šola, leta 1958. Na začetku je bila knjižnica sicer bolj knjižna omara, a je že l. 1964 dobila svoje prostore v novi stavbi ŠCV (takrat Rudarski šolski center). Šolski center je rastel in se v šolskem letu 1983/84 preimenoval v Center srednjih šol Titovo Velenje. Leta 1983 se mu je pridružila tudi gimnazija, ustanovljena l. 1965 (v šolskem l. 1965/66 je imela dva oddelka). Do priključitve je imela svojo knjižnico, ki se je po priključitvi zlila s Centrovo.
Knjižnica je v skladu s potrebami rastočega Šolskega centra širila svojo dejavnost in pridobivala novo knjižnično gradivo. Do leta 1993 je bila na istem mestu, takrat pa so jo zaposleni s pomočjo ¨verige¨ dijakov preselili iz B stavbe v prizidek med stavbama B in C. V teh prostorih je knjižnica delovala, rastla in dihala s ŠCV do leta 2005. Takrat smo jo preselili iz drobovja Šolskega centra, v svetle, pisane prostore ob Paki, kjer je bil pred tem nekaj časa otroški oddelek Knjižnice Velenje. Prostori so bili preurejeni prav za namen naše knjižnice in knjižničarke, kot tudi dijaki smo bili precej zadovoljni z njimi. Edino, kar je nekoliko motilo, je bila oddaljenost od središča ŠCV.
Tam je knjižnica vztrajala do poletja 2012, ko smo jo preselili v novo, moderno stavbo Gaudeamus, nazaj v srce ŠCV, kjer opravljamo svoje poslanstvo tudi danes.
Obdelava knjižničnega gradiva skozi čas
Začetki inventarizacije knjižnega gradiva knjižnice ŠCV so bili, v sozvočju s časom, preprosti in odvisni od truda učiteljev. Tako so prve inventarne knjige zanimive zaradi raznolikosti pisav, načina zapisovanja in izvirnosti pristopov k delu. Ko so zaposlili prvo knjižničarko, je ta ob inventarni knjigi, uvedla tudi listkovni katalog. Za izposojo so uporabljali pultni sistem, skladiščni dostop do knjige (oz. gradiva) in na roko pisani izposojevalni listki.
V osemdesetih letih 20. stoletja so se knjižničarke lotile prenosa podatkov v računalniški sistem. Sistem je bil posebej razvit za potrebe šolskih knjižnic in se je temu primerno imenoval – Šolska knjižnica. Program se je sčasoma izkazal za preveč enostavnega za knjižnico ŠCV, pa tudi pojavila se je potreba po vključevanju v vzajemni sistem COBISS/OPAC. Postopoma se je tako začel prehod na vzajemni kataloški sistem COBISS, katerega cilj je v mrežo povezati vse slovenske knjižnice.
Delo v COBISSu zahteva nenehno sledenje spremembam (sčasoma smo prešli iz COBISS2 na COBISS3) in dodatno izobraževanje, vendar je delo olajšano zaradi večje preglednosti nad bazo (tako lokalno kot vzajemno), izposojo, uporabniki in z vsem tem povezano statistiko.